Ameriška dilema v nemirnem Iranu: zakaj vojaški napad ni samoumeven?

Že vse od začetka zadnjega vala množičnih protestov v Iranu smo z veliko pozornostjo spremljali reakcije ZDA in predsednika Donalda Trumpa. Ob lekciji ameriškega poletnega bombardiranja iranskih jedrskih objektov je vseskozi v zraku tudi možnost vnovičnega ameriškega napada.

Trump je ob eskalaciji protestov večkrat omenjal vojaško posredovanje. Tudi v nedeljo, ko je sicer nekoliko bolj umirjeno govoril o možnosti pogajanj, pa vojaške operacije ni izključil. Pri tem se je skliceval na brutalno zatrtje protestov s strani iranskega režima. Po navedbah nevladnih organizacij je namreč v spopadih z varnostnimi organi umrlo že več kot 600 protestnikov, aretirali pa naj bi jih več kot 10.500.

Nekdanja svetovalka za Bližnji vzhod na ameriškem obrambnem ministrstvu Jasmine el Gamal je za CNN ocenila, da se je Trump s svojimi izjavami spravil v položaj, ko bo moral glede Irana nekaj ukreniti. "Predsednik se je ujel v kot, ko je rekel, da bo ob pobijanju protestnikov reagiral. Zdaj smo na tej točki in moral bo povleči nekakšno potezo," je dejala.

Na eni strani ciljani zračni napadi ...

Kako pa bi ZDA lahko vojaško posredovale v Iranu? Obramboslovka Marina Miron z londonskega Kings College je za televizijo Deutche Welle ocenila, da ZDA v Iran najverjetneje ne bodo pošiljale vojske in izvajale kopenske operacije. Priprave za to bi namreč po njenih besedah vzele veliko časa, čeprav imajo ZDA v bližnjih državah vojake. "ZDA bodo verjetno bolj razmišljale o ciljanih zračnih napadih z morebitnim sodelovanjem specialnih enot. ZDA lahko to izvedejo hitro," je dejala Miron.

Na tak način bi Washington skušal onesposobiti iranske vojaške sposobnosti, predvsem rakete dolgega dosega. "Obstaja strategija, da bi bile tarče iranskega povračilnega napada ameriška oporišča v regiji ter Izrael," je za DW dejala obramboslovka. Slednje je v ostri izjavi v nedeljo napovedal že predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf.

Analitičarka je za DW glede iranskega odziva ob morebitnem ameriškem napadu izpostavila tri scenarije. Prvi je iranski protinapad z droni in raketami na ameriška oporišča in Izrael, drugi predvideva morebitne napade iranskih oboroženih skupin v regiji, tretji pa blokado Hormuške ožine, skozi katero potekajo pomembne trgovinske poti.

Več analitikov pa opozarja, da se Trump na koncu morda ne bo odločil za vojaško posredovanje v Iranu. Najprej zato, ker bi napad lahko dosegel nasprotni učinek in poenotil državo. Kot je za Sky News dejal vojaški analitik in profesor Michael Clarke, bi to utrdilo argument iranskega režima, da gre pri protestih za zunanje sovražnike, in njegovim predstavnikom omogočilo, da se izmaknejo pritisku nezadovoljnih Irancev.

Clarke je ob tem opozoril tudi, da ZDA na Bližnjem vzhodu trenutno nimajo na razpolago vseh vojaških zmogljivosti, ki bi jih enostavno prepričale v izvedbo vojaškega napada. "Oporišča imajo v arabskih državah, ki morda ne bodo najbolj vesele, da bi napade na Iran izvedlo od tam," je opozoril. Po premiku letalonosilke U.S.S. Gerald R. Ford na Karibe ZDA v tem delu sveta nimajo več letalonosilke, ki bi lahko izvedla napade. "Najbližja je v Južnokitajskem morju, od koder bi potovala precej časa," je opozoril Clarke.

... na drugi prikrite operacije in pomoč s Starlinkom

Zaradi omenjenih razlogov ocenjuje, da bodo ZDA v Iranu delovale prikrito. Poleg morebitnih operacij Cie in izraelskega Mosada je izpostavil tudi kibernetske napade na iranske varnostne organe in dobavo sistemov Starlink. Kot je poročal ameriški dopisnik Sky News Mark Stone, naj Trump trenutno ne bi iskal vojaških rešitev, ampak bi iranskim protestnikom skušal pomagati pri povezavah. Viri omenjenega dopisnika so omenjali vzpostavitev internetne mreže s sistemom Starlink ter zagotavljanje mobilnega signala s sateliti.

Ameriški načrt za Iran bo najverjetneje bolj jasen v prihodnjih dneh. Ameriški medij so neuradno poročali, da se bodo v torek sestali višji uradniki, ki bodo obveščeni o možnostih vojaškega posredovanja v Iranu. Med njimi bodo po pisanju Wall Street Journala tudi državni sekretar Marco Rubio, obrambni minister Pete Hegseth in načelnik združenega štaba oboroženih sil Dan Caine. Končne odločitve po pričakovanjih ne bodo sprejeli.

Tudi predsednika Trumpa so svetovalci že obvestili o različnih načinih posredovanja, a tudi on končne odločitve še ni sprejel. Na voljo naj bi po pisanju Axiosa imel zračne napade, premik katere od letalonosilk z bojno skupino na Bližnji vzhod in kibernetske ter informacijske operacije v podporo protestnikov.